VABILO

40. delavnica o telekomunikacijah

29. in 30. maja 2025, Bled, Slovenija

VABILO

Slovensko društvo za elektronske komunikacije organizira 40. delavnico o telekomunikacijah VITEL, ki bo od 29. do 30. maja 2025 na Bledu (dvorana Vinski zemljevid, Kamp in park Šobec). Tema letošnje delavnice je “Digitalna suverenost”.

Smo sredi evropskega digitalnega desetletja, ki za leto 2030 postavlja ambiciozne cilje. Polni razmah uporabe digitalnih tehnologij , ki svoj polni razmah doživlja v zadnjih letih nedvomno spreminja življenje in gospodarstvo na bolje. Vseprisotna digitalizacija pa prinaša tudi nove izzive. Na eni strani želimo ohranjati visoko stopnjo zasebnosti na drugi strani pa smo soočeni z globalnimi izzivi, ko nas tehnološka podjetja drugih regij prehitevajo zaradi njihovih velikih vlaganj in bistveno manjše regulacije. Poslovni modeli velikih platform, ki izkoriščajo podatke, ki jih uporabniki posredujejo brezplačno v zameno za njihove storitve, postavlja države pred vprašanje kje postaviti mejo nove, digitalne suverenosti.
Cilj nove digitalne strategije EU je zagotoviti, da bo digitalna preobrazba koristila državljanom in podjetjem ter da bo pripomogla k doseganju cilja podnebno nevtralne Evrope do 2050. Evropa je zapisala, da mora okrepiti svojo digitalno suverenost in določiti standarde, ne pa slediti drugim. Z zakonodajo, kot sta Akt o umetni inteligenci (AI Act) in Evropska pobuda za suvereni oblak, želi Unija zmanjšati odvisnost od globalnih tehnoloških velikanov ter zagotoviti, da se podatki in AI rešitve razvijajo in upravljajo v skladu z evropskimi vrednotami.
Kaj sploh pomeni digitalna suverenost, ki bo osrednja tema letošnje delavnice VITEL? Nanaša se na sposobnost posameznika, organizacije ali države, da samostojno odloča o uporabi digitalnih orodij, strojne opreme in programske opreme ter spletnih storitev. Pomeni tudi zmožnost varne uporabe osebnih podatkov v digitalnem okolju. Na ravni držav in organizacij digitalna suverenost vključuje neodvisnost od tujih tehnoloških platform in infrastrukture. Evropska unija si prizadeva za večjo digitalno suverenost s sprejemom zakonodaje kot sta Digital Market Act (DMA) in Digital Service Act (DSA), ki urejata delovanje velikih digitalnih platform v EU. Nemčija spodbuja uporabo odprtokodne programske opreme v javnem sektorju, da bi povečala neodvisnost od tujih tehnoloških podjetij. Kitajska je razvila svoje lastne tehnološke gigante, da bi zmanjšala odvisnost od zahodnih tehnologij. Evropska komisija je šla še korak dlje in razvija svojo lastno oblačno infrastrukturo, imenovano »Gaia-X«, da bi zmanjšala svojo odvisnost od tujih ponudnikov oblačnih storitev. Žal se ta poskus ni izkazal kot učinkovit, saj od leta 2019, ko je bila ideja implementirana dejansko ni dala otipljivih rezultatov.
Suvereni javni oblak je nujen za nadzor nad občutljivimi podatki in neodvisnost od tujih zakonov. Ne gre le za lokacijo podatkov, temveč tudi za skladnost z nacionalnimi regulatornimi okviri in zagotavljanje varnosti. Do leta 2026 bo več kot 50 držav izvajalo suverene oblačne iniciative, kar potrjuje, da je to strateška nujnost za digitalno suverenost in konkurenčnost Slovenije.
Umetna inteligenca je danes najpomembnejša tehnologija, ki ne le oblikuje prihodnost digitalne infrastrukture, gospodarstva in družbe, temveč tudi določa tehnološke in ekonomske zmagovalce prihodnosti. Digitalna suverenost brez nadzora nad umetno inteligenco ni več mogoča – brez lastnih zmogljivosti za razvoj in poganjanje velikih jezikovnih ter specializiranih vertikalnih industrijskih modelov ostajamo odvisni od globalnih ponudnikov, kar omejuje upravljanje, nadzor, varnost in konkurenčnost. V prihodnjih letih bo ključno, da Slovenija vzpostavi suvereno AI infrastrukturo, ki bo omogočala varno, neodvisno in prilagojeno uporabo umetne inteligence. Za Slovenijo to ni le priložnost, temveč strateška nujnost, če želi ohraniti svojo konkurenčnost in aktivno sooblikovati evropski digitalni prostor. Digitalna suverenost je tesno povezana z upravljanjem kritične infrastrukture, saj vključuje nadzor nad ključnimi digitalnimi sistemi in podatki, ki so bistveni za delovanje kritične infrastrukture. Pri tem se je pomembno zavedati tudi možnosti nadzora nad dobavno verigo.
Digitalna suverenost ima velik vpliv tudi na varnost podatkov, saj omogoča večji nadzor nad tem kako se podatki zbirajo, shranjujejo, obdelujejo in delijo. Kako se z digitalno suverenostjo soočamo v Sloveniji? Ali sledimo principom skupne evropske suverenosti ali želimo v prihodnje zagotavljati digitalno suverenost Slovenije? Kakšne so tehnološke rešitve, ki so na voljo? Kaj je nujno in kaj smiselno? Kakšne so prednosti in slabosti novih tehnoloških rešitev? Kako bomo zagotovili suvereno umetno inteligenco, ki bo delovala v skladu z nacionalnimi potrebami in regulativami? Kako lahko Slovenija zagotovi neodvisnost pri upravljanju in uporabi umetne inteligence v ključnih sektorjih? Kako lahko država in gospodarstvo sodelujeta pri razvoju lastnih oblačnih rešitev, ki bodo ustrezale slovenskim in evropskim regulativam ter omogočale varno in učinkovito rabo podatkov?
Na letošnji 40. jubilejni delavnici Vitel bodo o tej aktualni temi z nami svoja mnenja in poglede delili predstavniki javnih institucij in univerze, sektorjev kritične infrastrukture ter ugledni strokovnjaki s področja informacijske varnosti ter zasebnosti.
Vljudno vabljeni!

Informacije o delavnici

Za dodatne informacije nam pišite na naslov vitel(at)drustvo-sikom.si.

Arhiv pretekih dogodkov VITEL najdete tukaj.